Najpogostejše pravopisne napake

Najpogostejše pravopisne napake se lahko razlikujejo glede na posameznika, njegovo izobrazbo in jezikovne navade. Vendar pa obstajajo nekatere napake, ki se pojavljajo pogosto. 

Ločevanje besed: Pogosta napaka je napačno ločevanje besed. Na primer: "ko že", "vsaj da", "pri hiši" namesto "ko že", "vsajda", "prihiši". 

Razlike med "da" in "ta": Zamenjava teh dveh besed je precej pogosta, na primer: "Rad bi da gremo" namesto "Rad bi, da gremo". 

Razlike med "kjer" in "ker": Pravopisna zamenjava med temi dvema besedama se pogosto pojavlja, na primer: "Šel bom ven, kjer je toplo" namesto "Šel bom ven, ker je toplo". 

Uporaba vezaja (-): Vezaj se pogosto zamenjuje s pomišljajem, čeprav imata različne funkcije. Na primer: "Jutri gremo na izlet - veselim se!" namesto "Jutri gremo na izlet – veselim se!" 

Uporaba presledkov: Pogosta napaka je tudi nepravilna uporaba presledkov, na primer: "nekaj" namesto "ne kaj". 

Uporaba vejic: Pravilna postavitev vejic je lahko izziv, še posebej pri nizu stavkov. Na primer: "Prišel sem, videl sem in zmagal." namesto "Prišel sem, videl sem, in zmagal." 

Uporaba črkovanja: Napake v črkovanju so tudi pogoste, na primer: "zajček" namesto "začhek", "grem" namesto "greem". 

Uporaba prirednih in podrednih veznikov: Napačna uporaba prirednih (npr. in, ali) in podrednih (npr. ker, če) veznikov lahko vodi do nelogičnih stavkov. 

Uporaba velikih črk: Nepotrebnih velikih črk, na primer v sredini stavka, je treba izogibati, razen če gre za pravilno imenovane stvari ali osebe.

Uporaba dvojnih samoglasnikov: Dvojni samoglasniki, kot so "ee" ali "oo", se včasih napačno uporabljajo, na primer: "preecej" namesto "precej", "hooj" namesto "hoj". 

Pravopisne napake so običajen del pisanja, zato je vedno koristno prebrati besedilo večkrat ali uporabiti orodja za pregledovanje besedila, da jih opazite in popravite.

Raba predlogov iz – s/z

Predloga S/Z ne smemo zamenjati s predlogom IZ, ki se uporablja:

• krajevno: priti iz službe, 
• časovno: iz mladih dni, 
• vzročno: narediti iz zavisti, 
• načinovno: iz srca rad pomagam, 
• za snovnost: nakit je iz srebra. 

Predlog IZ označuje premikanje iz notranjosti navzven, predlog S/Z pa izraža površinskost oziroma izhajanje s površine. 

Za pomoč nam lahko služijo pari: v – iz na – s/z 

• Miha prihaja iz pisarne. (Bil je v pisarni.)
• Skodelico sem vzela z mize. (Bila je na mizi.)

Ta suhi škafec pušča

Pisanje predloga s/z 

Predlog s postavljamo pred nezvenečene nezvočnike c č f h k p s š t. Najlaže si jih zapomnimo s stavkom Ta suhi škafec pušča.

Odmislimo vse samoglasnike (a, u, a, e u, a) in ostanejo le nezveneči nezvočniki. Pred vsemi drugimi črkami je predlog z.

Dalnoglet

Dalnoglet? Kaj je to?

Pravilno bo daljnogled.  daljnoglèd  -éda m (ȅ ẹ́) optična priprava, ki navidezno približa predmet: pogledati skozi daljnogled; gledati, opazovati z daljnogledom ♦ fiz. astronomski daljnogled za opazovanje zvezd, ki dá obrnjeno sliko; zrcalni daljnogled ki zbira žarke s konkavnim zrcalom