Kako se najhitreje naučiti slovenščine? / How to learn slovene?

How to Best Learn the Slovenian Language

Learning the Slovenian language can be an exciting and rewarding journey. Slovenian, belonging to the family of Slavic languages, has some unique features that set it apart from other European languages. With the right approach and dedication, anyone can successfully master this beautiful language. Here are some tips and strategies for effectively learning Slovenian:

1. Start with the basics: First, focus on learning the alphabet and pronunciation. Slovenian uses the Latin alphabet with a few additional letters (č, š, ž). Proper pronunciation is crucial for understanding and communication.
2. Practice grammar regularly: Slovenian has a complex grammar with six cases, three grammatical numbers, and three grammatical genders. Gradually learn the grammatical rules and practice them regularly in context.
3. Expand your vocabulary: Begin with the most common words and phrases. Use techniques such as flashcards, associations, and contextual learning for better retention of new words.
4. Immerse yourself in the language: Listen to Slovenian radio stations, watch Slovenian films and TV shows, read Slovenian books and newspapers. This will help improve your comprehension and expose you to different dialects and speech styles.
5. Find a conversation partner: Practice speaking regularly with a native Slovenian speaker or another learner. This will help improve your fluency and confidence in using the language.
6. Use technology: Take advantage of language apps, online courses, and virtual classrooms. Platforms like Duolingo, Memrise, and iTalki can complement your learning.
7. Visit Slovenia: If possible, spend some time in Slovenia. Direct exposure to the language and culture is invaluable for rapid improvement of language skills.
8. Learn about Slovenian culture: Understanding Slovenian history, literature, and traditions will help you better understand the context of the language and motivate your learning.
9. Be patient and persistent: Learning a language takes time and dedication. Set realistic goals and celebrate your progress, no matter how small it may seem.
10. Engage with the Slovenian community: Look for local Slovenian cultural centers or online communities. Interacting with other Slovenian language enthusiasts can make learning more fun and motivating.
11. Keep a journal in Slovenian: Start writing daily or weekly entries in Slovenian. This will help you practice writing and expressing thoughts in the new language.
12. Use mnemonics: Create rhymes, acronyms, or stories that will help you remember difficult words or grammatical rules.

Remember that learning a language is a marathon, not a sprint. With consistent effort and the right mindset, you will eventually achieve fluency in Slovenian. Do something every day to improve your language skills, and soon you will notice how your understanding and ability to communicate in Slovenian progress.

Pravilno pisanje predlogov s in z

Pravilna uporaba predlogov 's' in 'z' je eden izmed najpogostejših izzivov v slovenskem pravopisu. Mnogi govorci slovenščine, tako materni kot tisti, ki se jezika učijo, se pogosto znajdejo v dilemi, kdaj uporabiti katero od teh dveh različic. V tem obsežnem vodniku bomo podrobno raziskali pravila, izjeme in primere, ki vam bodo pomagali pri pravilni uporabi teh predlogov.

1. Osnovno pravilo

Osnovno pravilo za uporabo predlogov 's' in 'z' je preprosto:

• Predlog 's' uporabljamo pred besedami, ki se začnejo z nezvenečimi nezvočniki (p, t, k, f, s, š, h, c, č).
• Predlog 'z' uporabljamo pred besedami, ki se začnejo z zvenečimi soglasniki in samoglasniki.

To pravilo temelji na načelu lažje izgovorjave, saj nam omogoča bolj tekoč in naraven govor.

2. Podrobna razlaga nezvenečih nezvočnikov

Nezveneči nezvočniki, pred katerimi uporabljamo predlog 's', so:

• p (primer: s psom)
• t (primer: s tabo)
• k (primer: s kolesom)
• f (primer: s flavto)
• s (primer: s sinom)
• š (primer: s škarjami)
• h (primer: s hrano)
• c (primer: s cesto)
• č (primer: s čevlji)

Pomembno je opozoriti, da se te črke vedno izgovarjajo nezveneče, ne glede na njihov položaj v besedi.

3. Zveneči soglasniki in samoglasniki

Pred vsemi ostalimi črkami uporabljamo predlog 'z'. To vključuje:

• Zveneče soglasnike: b, d, g, z, ž, dž (primer: z bratom, z dežnikom, z gospo)
• Zvočnike: m, n, r, l, v, j (primer: z mamo, z nogo, z roko)
• Samoglasnike: a, e, i, o, u (primer: z avtom, z eriko, z iglami)

4. Posebni primeri in izjeme

4.1 Besede, ki se začnejo s 'ps-' in 'pš-'

Čeprav se te besede začnejo z nezvenečim soglasnikom 'p', pred njimi uporabljamo predlog 'z'. Razlog za to je, da se 'p' v teh primerih ne izgovarja. Primeri:

• z psihologom (ne s psihologom)
• z pšenico (ne s pšenico)

4.2 Besede, ki se začnejo z 'w-' in 'y-'

Te črke v slovenščini niso pogoste, vendar se pojavljajo v tujih imenih in besedah. Pred njimi uporabljamo predlog 'z':

• z Williamom
• z YouTubom

4.3 Kratice in okrajšave

Pri kraticah in okrajšavah upoštevamo izgovorjavo prve črke, ne pa njeno pisno obliko:

• s SPIZ-om (izgovarja se kot 'spiz', zato 's')
• z RTV-jem (izgovarja se kot 'erteve', zato 'z')

5. Pogosti primeri napačne uporabe

5.1 Napake pri besedah, ki se začnejo s 'sv-' in 'zv-'

Pogosta napaka je uporaba predloga 'z' pred besedami, ki se začnejo s 'sv-', in 's' pred besedami, ki se začnejo z 'zv-'. Pravilno je:

• s svečo (ne z svečo)
• z zvonom (ne s zvonom)

5.2 Napake pri besedah, ki se začnejo s 'šč-'

Čeprav se te besede začnejo s šumnikom 'š', ki je nezveneč, mnogi napačno uporabljajo predlog 'z'. Pravilno je:

• s ščepcem (ne z ščepcem)
• s ščitom (ne z ščitom)

6. Vpliv naglasa in narečij

V nekaterih narečjih in pri hitrem govoru lahko pride do odstopanj od standardnih pravil. Na primer, v primorskih narečjih se pogosto sliši 'z tabo' namesto 's tabo'. Vendar je v knjižnem jeziku in formalnem pisanju pomembno upoštevati standardna pravila.

7. Zgodovinski razvoj pravila

Zanimivo je, da se je to pravilo v slovenščini razvilo naravno skozi čas. V starejših besedilih lahko najdemo primere, kjer se ta razlika ne upošteva dosledno. Sodobno pravilo se je utrdilo v 19. in 20. stoletju z razvojem standardizacije slovenskega jezika.

8. Primerjava z drugimi slovanskimi jeziki

Podobna pravila najdemo tudi v nekaterih drugih slovanskih jezikih, na primer v češčini in slovaščini. V hrvaškem in srbskem jeziku pa se uporablja samo oblika 's', ne glede na naslednjo črko.

9. Vaje za utrjevanje

Za boljše razumevanje in uporabo pravila je koristno vaditi. Tukaj je nekaj primerov vaj:

1. Dopolnite z ustreznim predlogom (s/z):
   • ___ kolesom
   • ___ avtom
   • ___ mačko
   • ___ psom
   • ___ hišo
2. Popravite napačno uporabljene predloge:
   • z tabo
   • s zobozdravnikom
   • z kavo
   • s iglo
   • z škarjami

10. Uporaba v vsakdanjem življenju

Pravilna uporaba predlogov 's' in 'z' je pomembna ne le v formalnem pisanju, ampak tudi v vsakdanji komunikaciji. Napačna uporaba lahko vpliva na razumljivost sporočila in daje vtis slabšega poznavanja jezika.

11. Tehnološki vidik

Sodobni urejevalniki besedil in orodja za preverjanje črkovanja pogosto vključujejo pravila za pravilno uporabo 's' in 'z' v slovenščini. Vendar se ne smemo popolnoma zanašati nanje, saj lahko včasih spregledajo kontekst ali posebne primere.

Pravilna uporaba predlogov 's' in 'z' je pomemben del slovenskega pravopisa. Čeprav lahko na začetku predstavlja izziv, z vajo in razumevanjem pravil postane naravni del našega jezikovnega izražanja. Pomembno je, da smo pozorni na to pravilo tako v pisnem kot v govornem jeziku, saj prispeva k jasnosti in pravilnosti našega izražanja v slovenščini.

Velike in male začetnice – kdaj jih uporabiti?

Velike in male začetnice

Pravilna raba velikih in malih začetnic je eden najpogostejših izzivov v slovenskem jeziku. Pogosto se znajdemo v dilemi, kdaj uporabiti veliko začetnico in kdaj ne. Pri pisanju imen, nazivov, praznikov ter državnih izrazov se pogosto zmotimo, zato si oglejmo nekaj pravil, ki vam bodo v pomoč.

Kdaj se uporablja velika začetnica?

Velika začetnica se uporablja pri imenih držav, mest, narodov, praznikov in osebnih imenih. Na primer: Republika Slovenija, Ljubljana, Božič, Janez Novak. Poleg tega velja, da se z veliko začetnico pišejo tudi uradni nazivi institucij, kot so Univerza v Ljubljani ali Državni zbor.

Kdaj se uporablja mala začetnica?

Po drugi strani pa pišemo z malo začetnico, kadar govorimo o splošnih pojmih, kot so država, univerza, parlament, kadar ne gre za konkretno institucijo. Na primer, napišemo država Slovenija, ker izraz država ni del uradnega imena.

Pomembno!

Pomembno je tudi, da pri pisanju nazivov in položajev, kot sta predsednik ali direktor, uporabimo malo začetnico, razen če je to del uradnega imena ali naslova. S pravilno uporabo velikih in malih začetnic bo vaše pisanje bolj natančno in profesionalno, hkrati pa se boste izognili najpogostejšim pravopisnim napakam.

Ali tudi vi delate te pravopisne napake? Preverite zdaj!

Ali tudi vi delate te pravopisne napake? 

Mnogi učenci (in celo odrasli) se spopadajo z enakimi pravopisnimi težavami. Čeprav so nekatere napake majhne, lahko v formalni komunikaciji pustijo slab vtis.

Vejice, dvojina

Ena izmed najpogostejših napak je nepravilna raba vejice, zlasti pri nizanju povedkov in prirednih stavkih. Mnogi še vedno ne vedo, da se pred vezniki in, ali, pa vejica običajno ne piše, razen če gre za priredno zložen stavek. Prav tako pogosto lahko opazite napačno uporabo dvojine, kjer denimo uporabniki pišejo "dva prijatelja sta bila" namesto "dva prijatelja sta bila".

Sklanjanje besed

Naslednja napaka je sklanjanje besed pri pisanju dativov in mestnikov. Veliko ljudi ne zna pravilno uporabiti orodnika ali rodilnika, zlasti pri nepravilnih samostalnikih. Če se najdete v teh opisih, ne skrbite – vsakdo lahko izboljša svoje pravopisne veščine s prakso.

Pisanje skupaj in narazen

Poleg vejic in dvojine slovenisti opažajo, da se pogosto pojavljajo napake pri pisanju skupaj in narazen. Pogosto vidimo besede, kot so ne vem, kakor koli in kljub temu, zapisane narobe. Pravilo je preprosto: kadar je mogoče ločeno besedo smiselno nadomestiti s samostojnim izrazom, jo pišemo narazen. Na primer: kdorkoli in kogarkoli sta skupaj, medtem ko sta kakor koli in kjer koli narazen.

Velika začetnica

Poleg tega je velika začetnica pogosto izziv. Imena mest, ljudi in držav pišemo z veliko začetnico, medtem ko se večina besed, ki so del stavkov, piše z malo. Prav tako mnogi pozabijo, da tudi prazniki, kot so božič, velika noč in novi let, niso vedno zapisani z veliko začetnico.

Ah ta rodilnik

Še ena napaka, ki jo pogosto srečajo strokovnjaki, je napačna raba rodilnika v zanikanih stavkih. Na primer, ljudje pogosto pišejo "nimam časa", namesto pravilnega "nimam časa." Vsaka napaka ima svoj popravek, poglobite svoje znanje in izboljšate pravopisne spretnosti. Pravopis je temelj učinkovite komunikacije, zato ni nikoli prepozno, da svoje pisanje dvignete na višjo raven.

Slovnica in pravopis: temeljna gradnika jezikovne kulture

Pravopis

Jezik je živ organizem, ki se nenehno razvija in spreminja. Kljub temu pa ostajata slovnica in pravopis ključna elementa, ki zagotavljata jasnost in razumljivost našega sporočanja. Sta kot hrbtenica jezika, ki mu daje strukturo in red.

Slovnica nam pomaga razumeti, kako besede in stavki delujejo skupaj. Uči nas o sklonih, časih, besednih vrstah in stavčnih strukturah. Z dobrim poznavanjem slovnice lahko izrazimo svoje misli natančno in učinkovito. Po drugi strani pa pravopis skrbi za pravilno pisno obliko besed. Določa, kako pišemo velike začetnice, ločila in druge posebnosti jezika.

Pravilna slovnica je še kako pomembna

V današnjem svetu hitre komunikacije preko družbenih omrežij in sporočil se morda zdi, da sta slovnica in pravopis manj pomembna. Vendar je ravno nasprotno - v poplavi informacij je jasno in pravilno izražanje še toliko bolj cenjeno. Dobro poznavanje jezikovnih pravil nam pomaga, da smo bolj prepričljivi, profesionalni in verodostojni.

Učenje slovnice in pravopisa

Učenje slovnice in pravopisa ni vedno lahko, a je izjemno koristno. Z vajo in pozornostjo lahko vsak izboljša svoje jezikovne spretnosti. Naj bo naš cilj ne le pravilna, temveč tudi bogata in izrazna uporaba jezika.

Najpogostejše slovnične napake v slovenskem jeziku

V slovenščini se pogosto pojavljajo različne slovnične napake, ki lahko vplivajo na pravilnost in jasnost besedil. Ena najpogostejših napak je napačna raba sklonov, zlasti rodilnika in tožilnika, kar se pogosto pojavi pri zanikanju. 

Prav tako se pojavljajo težave pri pravilni uporabi predlogov "s" in "z", ki se razlikujeta glede na zvenečnost začetnega soglasnika besede. Pogosta je tudi napačna raba števnikov, še posebej pri dvojini in množini, kjer je zaradi posebnosti slovenskega jezika potrebna dodatna pozornost.

Napake pri rabi glagolskih oblik, kot so preteklik, prihodnjik in namenilnik, lahko povzročijo nesporazume v komunikaciji. Vejice, ki so ključen del ločilnega sistema, so še en pogost vir napak, saj se pogosto napačno postavljajo v odvisnih stavkih ali pri naštevanju. Napačna raba zaimkov, kot sta "ga" in "mu", ter zamenjava med predlogoma "v" in "na" pri poimenovanju krajev ali položajev, prav tako pripomorejo k pogostim slovničnim spodrsljajem v slovenskih besedilih. Razumevanje in popravljanje teh napak je ključno za jasnejšo in bolj pravilno komunikacijo v slovenščini.

Napačna raba rodilnika: Napačna raba rodilnika namesto tožilnika pri zanikanju. Pravilen primer: "Ne jem sladkarij" (namesto "Ne jem sladkarije").

Napačna raba sklona:Napačna raba sklonov pri predlogih. Predlogi "k" in "h" zahtevajo dajalnik (komu/čemu), npr. "k prijatelju" (ne "k prijatelja")

Napačna raba števnikov: Napačna raba dvojine in množine. Na primer, "dva avtomobila" (ne "dva avtomobili").

Nepismen zapis glagolov: Napačna raba glagolskih oblik, predvsem preteklika in prihodnjika. Pogoste napake so pri rabi pomožnega glagola "biti". Pravilen primer: "Sem šel" (ne "Šel sem bil").

Zamenjava s/z: Napačna raba predloga "s" in "z". "S" uporabljamo pred besedami, ki se začnejo na nezveneči soglasnik (s kolesom), "z" pa pred zvenečim soglasnikom ali samoglasnikom (z očetom).

Napake pri rabi vejic: Napačna raba vejic v odvisnih stavkih ali pri naštevanju. Na primer, napačna postavitev vejice pred "in": "Pojedla sem jabolko, in hruško" (namesto "Pojedla sem jabolko in hruško").

Napačna raba predlogov in členkov: Pogoste napake so pri rabi predlogov kot "za" in "zaradi", npr. "Grem zaradi tebe" namesto "Grem za tebe".

Napačna raba nedoločnika in namenilnika: Napačna raba nedoločnika in namenilnika pri nekaterih glagolih. Na primer, "grem kupit" (ne "grem kupiti").

Zamenjava med katerim in kakšnim: Kadar gre za vprašanje po identiteti, uporabimo "kateri", kadar pa po lastnosti, uporabimo "kakšen". Npr. "Kateri dan je danes?" (ne "Kakšen dan je danes?").

Zamenjava zaimkov: Napačna raba zaimkov kot so "ga" namesto "mu". Pravilen primer: "Mu dam knjigo" (ne "Ga dam knjigo").

Napačna raba predlogov "v" in "na": Napačna raba predloga "v" za kraje, kjer je pravilen predlog "na" (npr. "na Hrvaškem" namesto "v Hrvaški").

Velika in mala začetnica v slovenskem jeziku: Kdaj in zakaj?

Velika in mala začetnica v slovenskem jeziku igrajo ključno vlogo pri razumevanju in pravilni uporabi jezika. Pravila o uporabi velikih in malih začetnic so del slovenskega pravopisa, ki ureja pravilno zapisovanje besed in zagotavlja jasnost ter razumljivost pisane komunikacije. V tem blogu bomo raziskali, kdaj in zakaj uporabljamo velike začetnice in kdaj male, ter osvetlili nekaj osnovnih pravil in izjem, ki jih je dobro poznati.

Uporaba velikih začetnic 

Začetek povedi: Prvo pravilo je preprosto in univerzalno. Vsaka poved se začne z veliko začetnico, kar označuje njen začetek. 

Lastna imena: Veliko začetnico uporabljamo pri lastnih imenih, kot so imena ljudi, geografska imena, imena institucij, znamk in podobno. To pravilo pomaga razlikovati med splošnimi in specifičnimi pojmi. Na primer: "Ljubljana", "Triglav", "Eifflov stolp". 

Prazniki in pomembni dogodki: Velike začetnice uporabljamo tudi pri imenih praznikov in pomembnih zgodovinskih dogodkov. Na primer: "Božič", "Velika noč", "Dan državnosti". 

Uradni nazivi in funkcije: Ko se uradni nazivi in funkcije uporabljajo v specifičnem kontekstu, kot so "Predsednik Republike Slovenije", se začnejo z veliko začetnico. V bolj splošnem kontekstu pa lahko uporabimo malo začetnico, npr. "predsednik društva".

Uporaba malih začetnic

Splošna imena: Mala začetnica se uporablja pri splošnih imenih, kot so imena rastlin, živali, predmetov itd. Na primer: "jablana", "pes", "miza". 

Dnevi, meseci, letni časi: Pri dnevih v tednu, mesecih in letnih časih uporabljamo malo začetnico, razen če ne nastopajo v specifičnem kontekstu, ki zahteva veliko začetnico. Na primer: "ponedeljek", "julij", "pomlad". 

Nazivi del: Pri nazivih knjig, pesmi, filmov in drugih umetniških del uporabljamo malo začetnico, razen prve besede in lastnih imen znotraj naziva. Na primer: "Na zeleno vejo", "Na klancu". 

Razumevanje in upoštevanje pravil o uporabi velikih in malih začetnic v slovenskem jeziku je bistveno za pravilno pisno komunikacijo. Poleg zagotavljanja razumevanja besedila pravila prispevajo k spoštovanju jezikovne kulture in tradicije. Včasih se lahko zdi, da so pravila zapletena ali polna izjem, vendar z redno prakso in uporabo postanejo naravni del jezikovne kompetence. Pomembno je, da se ob nejasnostih ali dvomih posvetujemo s slovenskim pravopisom ali drugimi zanesljivimi viri, ki nam lahko pomagajo pri pravilni uporabi jezika.

Pogoste slovnične napake, ki jih delamo pri uporabi zaimkov in glagolov

Pravilna uporaba zaimkov in glagolov je ključnega pomena za jasno in učinkovito komunikacijo, vendar pa se pri njihovi rabi pogosto pojavljajo napake, ki lahko vplivajo na razumevanje sporočila. Poznavanje teh napak nam lahko pomaga izboljšati naše pisanje in govorjenje ter se izogniti nepotrebnim nesporazumom. 

Napake pri uporabi zaimkov

Eden izmed pogostih primerov napak pri uporabi zaimkov je nepravilna sklanjatev ali neustrezna uporaba osebnih, povratnih in nedoločnih zaimkov. Pogosto slišimo izraze kot "mene" namesto "meni", "tebe" namesto "tebi" ali "ga" namesto "njega". Prav tako lahko zaimke nepravilno uporabite v povedih, kar povzroči nerazumljivost ali neskladje v smislu stavka. Pri uporabi glagolov se pogosto pojavljajo napake v obliki, času in sklonu.

Glagoli

Nepravilno konjugiranje glagolov v preteklem, sedanjem ali prihodnjem času lahko povzroči napačno razumevanje pomena stavka. Poleg tega se lahko pojavijo napake pri uporabi nepravilnih glagolov, pri katerih je potrebno posebno poznavanje oblikovanja njihovih različnih oblik. Druga pogosta napaka pri uporabi glagolov je neustrezna skladnost med glagolom in podredno povedjo ter nepravilna uporaba predlogov, ki se uporabljajo v zvezi z določenimi glagoli. Na primer, nekateri glagoli zahtevajo določene predloge za izražanje določenega pomena, in njihova nepravilna uporaba lahko privede do nerazumljivih ali napačnih stavkov. 

Preverjajte svoje pisanje

Da bi se izognili tem pogostim napakam, je pomembno redno preverjati svoje pisanje in govorjenje ter se osredotočiti na pravilno uporabo zaimkov in glagolov. Pri tem nam lahko pomagajo tudi slovnična pravila, slovarji in drugi viri, ki nam omogočajo preverjanje pravilnosti naše rabe jezika. S prakso in pozornostjo lahko postanemo boljši v komunikaciji in se izognemo pogostim napakam, ki se pojavljajo pri uporabi zaimkov in glagolov.

Najpogostejše pravopisne napake

Najpogostejše pravopisne napake se lahko razlikujejo glede na posameznika, njegovo izobrazbo in jezikovne navade. Vendar pa obstajajo nekatere napake, ki se pojavljajo pogosto. 

Ločevanje besed: Pogosta napaka je napačno ločevanje besed. Na primer: "ko že", "vsaj da", "pri hiši" namesto "ko že", "vsajda", "prihiši". 

Razlike med "da" in "ta": Zamenjava teh dveh besed je precej pogosta, na primer: "Rad bi da gremo" namesto "Rad bi, da gremo". 

Razlike med "kjer" in "ker": Pravopisna zamenjava med temi dvema besedama se pogosto pojavlja, na primer: "Šel bom ven, kjer je toplo" namesto "Šel bom ven, ker je toplo". 

Uporaba vezaja (-): Vezaj se pogosto zamenjuje s pomišljajem, čeprav imata različne funkcije. Na primer: "Jutri gremo na izlet - veselim se!" namesto "Jutri gremo na izlet – veselim se!" 

Uporaba presledkov: Pogosta napaka je tudi nepravilna uporaba presledkov, na primer: "nekaj" namesto "ne kaj". 

Uporaba vejic: Pravilna postavitev vejic je lahko izziv, še posebej pri nizu stavkov. Na primer: "Prišel sem, videl sem in zmagal." namesto "Prišel sem, videl sem, in zmagal." 

Uporaba črkovanja: Napake v črkovanju so tudi pogoste, na primer: "zajček" namesto "začhek", "grem" namesto "greem". 

Uporaba prirednih in podrednih veznikov: Napačna uporaba prirednih (npr. in, ali) in podrednih (npr. ker, če) veznikov lahko vodi do nelogičnih stavkov. 

Uporaba velikih črk: Nepotrebnih velikih črk, na primer v sredini stavka, je treba izogibati, razen če gre za pravilno imenovane stvari ali osebe.

Uporaba dvojnih samoglasnikov: Dvojni samoglasniki, kot so "ee" ali "oo", se včasih napačno uporabljajo, na primer: "preecej" namesto "precej", "hooj" namesto "hoj". 

Pravopisne napake so običajen del pisanja, zato je vedno koristno prebrati besedilo večkrat ali uporabiti orodja za pregledovanje besedila, da jih opazite in popravite.

Raba predlogov iz – s/z

Predloga S/Z ne smemo zamenjati s predlogom IZ, ki se uporablja:

• krajevno: priti iz službe, 
• časovno: iz mladih dni, 
• vzročno: narediti iz zavisti, 
• načinovno: iz srca rad pomagam, 
• za snovnost: nakit je iz srebra. 

Predlog IZ označuje premikanje iz notranjosti navzven, predlog S/Z pa izraža površinskost oziroma izhajanje s površine. 

Za pomoč nam lahko služijo pari: v – iz na – s/z 

• Miha prihaja iz pisarne. (Bil je v pisarni.)
• Skodelico sem vzela z mize. (Bila je na mizi.)